Dr. Franc Leskošek, univ. dipl. sociolog, suicidolog

Dr. Franc Leskošek

Diplomiral sem leta 1978 na Ljubljanski univerzi na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz problematike alkoholizma pod mentorstvom prof. dr. Ljuba Bavcona.

Na isti fakulteti (danes Fakulteta za družbene vede) sem leta 1990 pri prof. dr. Mirjani Ule tudi magistriral na temo samomorilnosti, leta 2000 pa na Filozofski fakulteti Ljubljanske univerze še doktoriral priprof. dr. Marku Kerševanu.

Kratek izvleček ter ključne vsebinske poudarke in zaključke disertacije z naslovom »Sociološki vidiki samomorilnosti na Slovenskem« predstavljam v nadaljevanju.

Do 2002 sem bil zaposlen na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije, kjer sem kot raziskovalec pokrival področje problematike samomorilnosti na nacionalnem nivoju.

Od leta 2002 naprej imam status samostojnega raziskovalca. Vodim projekte, psihosociološke delavnice, predavam in pišem strokovne članke.

Povzetek doktorske disertacije“Sociološki vidiki samomorilnosti na Slovenskem”

Kako doumeti, da Slovenija, drobna, komaj opazna zaplata zemeljske oble tako izrazito in žalostno izstopa prav po narodovi samouničevalnosti?

Brez dvoma so v ospredju nekateri specifični kulturno-zgodovinski dejavniki pa vrednote, navade in običaji ter vzorci nege in vzgoje otrok, ki oblikujejo osebnostne poteze povprečnega Slovenca, ki so v psihoanalitskem besednjaku depresivno anankastične, z izraženo prenapeto storilnostjo, morebitni neuspeh pa prehitro prizadene njegovo občutje lastne vrednosti in sproža samomorilne težnje.

Samomor torej ni enoplasten in enoznačen pojav, kot ga to navidez preprosto dejanje sugerira večini ljudem. Gre namreč za zamotan preplet etioloških, dinamičnih in antinomičnih dejavnikov, ki razodevajo biološke, psihične in socialne obremenitve, ki vsaka po svoje človeku krči pot k samomoru.

Globalni slovenski koeficient samomorilnosti je v obdobju od 1985 do 1996 znašal povprečno 31,5 na 100.000 prebivalcev. Leta 1995 smo dosegli celo najnižji koeficient v zadnjih dvajsetih letih – znašal je 28,2. Od leta 1991 dalje je nasploh mogoče opaziti, da je pričel trend samomorilnosti rahlo upadati. Omenjeni količnik pa nas je tedaj še vedno uvrščal med šest samomorilno najbolj ogroženih držav v svetu – takoj za pribaltskimi državami ter Rusijo in Madžarsko.

V letih od 1985 do 1996 (kolikor traja tudi opazovalno obdobje pričujoče raziskave) je v Sloveniji za posledicami samomorilnega dejanja umrlo povprečno 614 ljudi na leto.

Empirična raziskava je glede na vsebinsko in pojasnjevalno naravo podatkov in metodoloških pristopov sestavljena iz treh bolj ali manj ločenih sklopov.

Prvi statistični sklop oziroma del predstavlja retrospektivno analizo slovenske samomorilne populacije v letih od 1985 do 1996 glede na nekatere temeljne socioekonomske in demografske spremenljivke, kot so starost, spol, izobrazba, zakonski in/ali upokojenski stan, narodna pripadnost, brezposelnost …

Drugi del spremenljivk se nanaša zgolj na suicidalno populacijo, zato jo je bilo mogoče izraziti z relativnimi deleži oziroma odstotkovno. Opazovani so bili tile parametri: način samomora, motiv in kraj dejanja, ocena duševnega stanja, prejšnji samomorilni poskus ter samomorilnost glede na mesece, dneve, ure ter praznike.

V tretjem statističnem sklopu pa so v Pearsonovih korelacijskih tabelah povprečni enajstletni občinski koeficienti samomorilnosti “križani” z nekaterimi kompleksnimi demografskimi, socialno-ekonomskimi, zdravstvenimi, vzgojno-izobraževalnimi, gospodarsko-političnimi, veroizpovednimi, kulturološkimi, meteorološkimi, kriminološkimi ter turistično-gostinskimi spremenljivkami oziroma njihovimi izbranimi kazalci. V tem statističnem delu gre torej za izračunavanje (Pearsonovih) korelacij(skih) (koeficientov), s katerimi iščemo vzročno posledično povezanost med pojavi oziroma (ne)odvisnimi spremenljivkami.

Raziskovalni izsledki:

Samomorilno najbolj ranljive družbene kategorije v Sloveniji so delavci z osnovno šolo, (pol) kvalifikacijo, ovdoveli, razvezani, brezposelni, alkoholiki, kmetje, upokojenci, glede na spol- moški…, kar kaže, da v samomor v dobršni meri sedimentira populacija iz t. i. socialnega kroga ekonomske revščine. Samomorilnost je najpogostejša v severovzhodnih predelih Slovenije, ki so obenem tudi bolj ruralni in gospodarsko manj razviti.

Glede na letni čas je samomorov največ v pozni pomladi in zgodnjem poletju, glede na dan pa izstopa ponedeljek. Najpogosteje so se samomori dogajali čez dan. Glede na motiv dejanja so bili v ospredju zakonski oz. družinski spori, telesne bolezni in invalidnosti, osamljenost, izguba svojca, težave v službi, ljubezenski konflikti… Pri oceni duševnega stanja preseneča relativno visok delež suicidantov brez psihiatrijske diagnoze (56 %).

V tretjem statističnem sklopu so bili občinski koeficienti samomorilnosti “križani” z nekaterimi demografskimi, socialno-ekonomskimi, zdravstvenimi in še drugimi (že omenjenimi) spremenljivkami.

Nekatere pomembnejše korelacije so razkrile premosorazmerno povezanost samomorilnosti s katoliškim veroizpovednim okoljem, kmečkim prebivalstvom, deleži staroselcev, z razvezanimi zakonskimi zvezami, z alkoholnimi psihozami, cirozami, nezgodami, z nasilnimi kaznivimi dejanji…, in obratnosorazmerno povezanost z občinskim naravnim prirastom, z višjimi odstotkovnimi deleži otrok, zajetih v VVZ, s pravoslavno in protestantsko veroizpovedjo, z občinskim družbenim proizvodom in čistim dohodkom na prebivalca, z višjo volilno udeležbo na lokalnih in splošnih volitvah, z višjim številom RA in TV naročnikov in večjim odstotkovnim deležem članov splošnoizobraževalnih knjižnic ter številom obiskovalcev kulturnoumetniških predstav po občinah …

Za izdatnejše in trajnejše znižanje samomorilnosti je v prvi vrsti, na mikro nivoju, potrebna sprememba pretežno depresivno anankastične osebnostne strukture Slovencev (začenši s celostno skrbjo za mlade družine in njih otroke) ter na makro – premik družbene psihosocialne klime v sfero izrazitejšega življenjskega erotizma in biofilizma. Skratka, da bi se enkrat že imeli bolj radi.

Za učinkovitejši in dolgoročnejši spoprijem z samomorilnostjo je torej potreben stek najmanj dvojega: primerna politična, pravna in gospodarska razvitost in stabilnost družbe (dostopnejše izobraževanje, polnejša zaposlenost aktivnega prebivalstva, pravičnejša in učinkovitejša plačna, stanovanjska, socialna, zdravstvena politika …) ter dvig civilizacijske in kulturne ravni družbe, ki bi “(z)mehčal” kruto tekmovalnost, brezobzirnost, zavistnost in nasploh pregrobo, preostro ter preveč obsojajočo družbeno okolje, ki jo potrjujejo raziskave slovenskega javnega mnenja ter nekatere mednarodne, v katere je bila vključena tudi naša država – ena pomembnejših je Inglehartova (s sodelavci) Human values and beliefs.

V oceni doktorske disertacije so mentor,predsednik komisije in članica komisije v sklepnem delu, med drugim, tudi zapisali:

red. prof. dr. Marko Kerševan:

"Kandidatov (in siceršnji) interes za vprašanja samomorilnosti gotovo ne izhaja in se ne napaja zgolj iz sociološke ali kakšne drugačne znanstvene radovednosti. Ne v izhodišču ne v izteku disertacije zato tudi ni ostal le pri znanstvenih socioloških vprašanjih in odgovorih. Klub temu - ali pa prav zato - pa je v središčnem delu disertacije skrbno in natančno, večkrat tudi pronicljivo, postavil vprašanja in dal odgovore, ki pomenijo pomemben prispevek k sociološki analizi samomorilnosti (na Slovenskem) in so hkrati pomemben prispevek sociologije k proučevanju (in premagovanju) tragične razširjenosti tega pojava".

izr. prof. dr. Vinko Potočnik:

"Disertacija je znanstveno izvirno delo, ki je pomemben prispevek tako za sociološko stroko kot za suicidologijo ... Je dragocen prispevek za posodabljanje in načrtovanje učinkovitejših in daljnosežnih - neposrednih in tudi posrednih - preventivnih dejavnosti samomorilnosti".

doc. dr. dr. Asja Nina Kovačev:

"Posebna kvaliteta disertacije je njena interdisciplinarnost, saj avtor pravilno ugotavlja nujnost mnogostranskega pristopa in osvetlitev problematike iz različnih perspektiv... Doktorsko disertacijo ocenjujem kot pomemben prispevek k razvoju sociološke znanosti. Pomembna je tudi za širše družboslovno področje, saj avtor na nekaterih točkah sega prek meja dosedanjih socioloških spoznanj in namenja izrazito pozornost enemu ključnih slovenskih problemov - samomorilnosti".

Vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB 25.11.2010

Dr. Franc Leskošek - osebna bibliografija

ČLANKI IN SESTAVKI

1.01 Izvirni znanstveni članek

1. LESKOŠEK, Franc. Ekonomska revščina in samomor = Economic poverty and suicidality. Zdrav. vars., 1996, let. 35, št. 1-2, str. 7-13.[COBISS-ID4034265]

2. LESKOŠEK, Franc. Identitetna kriza in samomor = Identity crisis and suicide. Zdrav. vars., 1999, letn. 38, št. 5-6, str. 215-218.[COBISS-ID 10089177]

3. ORAVECZ, Robert, CZIGLER, Balázs, LESKOŠEK, Franc. Correlation between suicide rate and antidepressant use in Slovenia. Arch. suicide res., 2003, vol. 7, no. 3, str. 279-285 [COBISS-ID 1001380].

1.02 Pregledni znanstveni članek

4. LESKOŠEK, Franc. Sociološki vidiki samomorilnosti v Sloveniji = Sociologic aspects of suicidality in Slovenia. Zdrav. vars., 2001, letn. 40, št. 1/2, str. 41-50. [COBISS-ID 12995801]

1.04 Strokovni članek

5. LESKOŠEK, Franc. Samomorilnost na Gorenjskem. Soc. delo, 1991, 30, št. 1/2, str. 40-51. [COBISS-ID 62560000]

6. LESKOŠEK, Franc. Množični samomori imajo nedvomno sestavine umora : fenomen množičnih (samo)umorov. Delo-Znanost (Ljubl.), 7.V.1997, let. 39, št. 103, str. 11, ilustr. [COBISS-ID 67327488]

7. LESKOŠEK, Franc. Preteklost nam je vcepila introvertiranost, prihodnost nas bo skoraj zanesljivo odprla. Delo-Znanost (Ljubl.), 21.II.1998, 40, št. 16, str. 11, ilustr. [COBISS-ID 73278208]

8. LESKOŠEK, Franc. Samomor kot družbeni in kulturnozgodovinski pojav. 1, Gre za enkratno, neponovljivo in končno dejanje. Delo-Znanost (Ljubl.), 27. jun. 2001, leto 43, št. 145, str. III (Znanost).[COBISS-ID 113507840]

9. LESKOŠEK, Franc. Samomor kot družbeni in kulturnozgodovinski pojav. 2, Od popolne obsodbe do popolne svobode. Delo-Znanost (Ljubl.), 4. jul. 2001, leto 43, št. 151, str. 16. [COBISS-ID114144256]

10. LESKOŠEK, Franc. Slabotna breza se upogne, hrast zlomi : samomorilnost žensk. Delo-Znanost (Ljubl.), 28. jan. 2002, leto 44, št. 22, ilustr. [COBISS-ID117728000]

11. LESKOŠEK, Franc. Samomorilnost v Sloveniji po mesecih, dnevih, urah in med prazniki: nevarna je predvsem pomlad. Delo-Znanost (Ljubl.), 13. jan. 2003, leto 45. [COBISS.SI-ID 800485]

12. LESKOŠEK, Franc. Manj izobraženi ne iščejo izhodov : samomor in izobrazba. Delo-Znanost (Ljubl.), 26. jan. 2004, leto 46, št. 20, str. IX. [COBISS-ID 1123557]

13. LESKOŠEK, Franc. Samomorilni "zgledi" vlečejo : množična občila in samomor. Delo-Znanost (Ljubl.), 17. feb. 2005, leto 47, št. 39, str. 18. [COBISS.SI-ID 1331941]

14. LESKOŠEK, Franc. Fenomen "Tomaž Humar" : sociološki in suicidološki pogled. Delo-Znanost (Ljubl.), 25. avg. 2005, leto 47, št. 196, str. 15, ilustr. [COBISS.SI-ID 10716982]

15. LESKOŠEK, Franc. Na drugi del življenskega popotovanja se vkrcamo docela nepripravljeni : Samomorilnost slovenske upokojenske populacije. Delo-Znanost (Ljubl.), 14. sep. 2006, leto 48, št. 213, str. 19.[COBISS.SI-ID 1643237]

16. LESKOŠEK, Franc. Lahko introvertirana agresivnost postane ustvarjalna?: Samomor in nacionalni značaj Slovencev. Delo-Znanost (Ljubl.), 14. jun. 2007, leto 49, št. 135, str. 26. [COBISS.SI-ID 1815269]

17. LESKOŠEK, Franc. Bolj moramo prisluhniti napovedi usodnega dejanja: nekatere temeljne psihosociološke značilnosti slovenske samomorilne populacije. Delo-Znanost (Ljubl.), 5. jun. 2008, leto 50, št. 129, str. 27. [COBISS.SI-ID 2037221]

18. LESKOŠEK, Franc. Le izjemno močne sile lahko strejo človekov samoohranitveni nagon: Samomori v Sloveniji. Del 1. Delo-Znanost (Ljubl.), 18. nov. 2010, leto 52, št. 268, str. 24.[COBISS.SI-ID 1024287828]

19. LESKOŠEK, Franc. Osvobodimo in odprimo se. Spregovorimo! 2. Delo-Znanost (Ljubl.), 25. nov. 2010, leto 52, št. 274, str. 25.[COBISS.SI-ID 1024288596]

1.05 Poljudno strokovni članek

20. LESKOŠEK, Franc. Zakaj več deset Gorenjcev vsako leto položi roko nase. Gorenj. glas (1985), 26.X.1990, str. 14-15, portret.[COBISS-ID 330725]

21. LESKOŠEK, Franc, PROGAR, Jelka. Samomor bo večna skrivnost. 7D (Marib.), 1996, letn. 25, št. 4, str. 10-13, fotogr. [COBISS-ID 330981]

22. LESKOŠEK, Franc. V zadnjih letih manj samomorov : samomorilnost. Delo (Ljubl.), 12.X.1996, 38, št. 237, str. 34. [COBISS-ID 62676480]

23. LESKOŠEK, Franc. Ljubljana in samomorilnost : pogovor z mag. Francem Leskoškom z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, mali traven 1997, 2, t. 4, str. 25, portret.[COBISS-ID 10773818]

24. LESKOŠEK, Franc. Samomorilnost od 1987-1996. V: DEŽMAN, Jože (ur.). Gorenjska : 1900-2000 : [knjiga gorenjske samozavesti], (Gorenjski kraji in ljudje, 14). Kranj: Gorenjski glas, 1999, str. 274-275.[COBISS-ID 5865782]

25. LESKOŠEK, Franc. Samomorilnost od 1987 do 1996. V: DEŽMAN, Jože (ur.). Gorenjska : 1900-2000 : [knjiga gorenjske samozavesti], (Gorenjski kraji in ljudje, 14). Kranj: Gorenjski glas, 1999, 1999, str. 274-275. [COBISS-ID3761694]

26. LESKOŠEK, Franc, MERLJAK, Sonja. Pomaga, če v stiski nisi sam : samomor in Slovenci. Delo (Ljubl.), 16.V.2001, let. 43, št. 110, str. 8. [COBISS-ID 6739608]

27. VISTOROPSKI, Nika. Ta zatohla zaprtost, ta ozkost srca in duha : samomorilnost Slovencev : pogovor z dr. Francem Leskoškom, dr. Olgo T. Grad in Anjo Zavasnik. Ona (Ljubl.), 2. apr. 2002, leto 4, št. 13, str. 17-19. [COBISS.SI-ID 1129701]

1.08 Objavljeno predavanje na znanstveni konferenci

28. LESKOŠEK, Franc. Suicide, Ljubljana healthy city. V: KRAŠEVEC-RAVNIK, Erna, AUSEC, Zvone, BOBNAR, Tatjana, BULC, Mateja, BRCAR-ŠTRUKELJ, Polona, ČAKŠ, Tomaž, GROBOVŠEK-OPARA, Sonja, HOČEVAR-GROM, Ada, HOVNIK-KERŠMANC, Marjetka, JERMAN, Tjaša, KOMUŠKIČ, Štefan, KOVAČ-BLAŽ, Milena, KRAIGHER, Alenka, LESKOŠEK, Franc, LESKOVAR, Ivan, MANDIČ, Srna, MAUČEC-ZAKOTNIK, Jožica, MIKUŽ-KOS, Anica, MRAMOR, Marjan, MRVAR, Anton, NOLIMAL, Dušan, PILTAVER, Andrej, POZVEK-KOKOT, Valerija, PRIBOŠIČ-PERIC, Bojana, POMPE-KIRN, Vera, STANIČ-STEFAN, Nataša, STANTIČ-PAVLINIČ, Miljana, STROJIN, Marja, ŠELB, Jožica. Ljubljana's health profile, (Ljubljana healthy city). Ljubljana: Institute of Public Health of the Republic of Slovenia: Municipality, 1998, str. 41-46. [COBISS-ID 9702361]

1.13 Objavljeni povzetek predavanja na strokovni konferenci

29. LESKOŠEK, Franc. The epidemiology of suicidal behavior in Slovenia between 1985 and 1995. V: TEKAVČIČ-GRAD, Onja (ur.), ZAVASNIK, Anka (ur.). Suicide risk and protective factors in the new millennium : final programme: book of abstracts. Ljubljana: Cankarjev dom, 2000, str. 50. [COBISS-ID 12930009]

1.25 Drugi članki ali sestavki

30. LESKOŠEK, Franc. Prej bi verjel v astrologijo kot v psihoanalizo : [pisma bralcev]. Delo (Ljubl.), 2. mar. 2002, letn. 44, št. 50. [COBISS-ID 572389]

MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA

2.02 Strokovna monografija

31. LESKOŠEK, Franc, KRAŠEVEC-RAVNIK, Erna, AUSEC, Zvone, BOBNAR, Tatjana, BULC, Mateja, BRCAR-ŠTRUKELJ, Polona, ČAKŠ, Tomaž, GROBOVŠEK-OPARA, Sonja, HOČEVAR-GROM, Ada, HOVNIK-KERŠMANC, Marjetka, JERMAN, Tjaša, KOMUŠKIČ, Štefan, KOVAČ-BLAŽ, Milena, KRAIGHER, Alenka, , LESKOVAR, Ivan, MANDIČ, Srna, MAUČEC-ZAKOTNIK, Jožica, MIKUŠ-KOS, Anica, MRAMOR, Marjan, MRVAR, Anton, NOLIMAL, Dušan, PILTAVER, Andrej, POZVEK-KOKOT, Valerija, PRIBOŽIČ-PERIC, Bojana, POMPE-KIRN, Vera, STANIČ-STEFAN, Nataša, STANTIČ-PAVLINIČ, Miljana, STROJIN, Marja, ŠELB, Jožica. Zdravstvene razmere v Ljubljani, (Ljubljana Zdravo mesto). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije: Mestna občina, 1996. 171 str., graf. prikazi. ISBN 961-6202-07-3. [COBISS-ID 63990016]

32. LESKOŠEK, Franc, KRAŠEVEC-RAVNIK, Erna, AUSEC, Zvone, BOBNAR, Tatjana, BULC, Mateja, BRCAR-ŠTRUKELJ, Polona, ČAKŠ, Tomaž, GROBOVŠEK-OPARA, Sonja, HOČEVAR-GROM, Ada, HOVNIK-KERŠMANC, Marjetka, JERMAN, Tjaša, KOMUŠKIČ, Štefan, KOVAČ-BLAŽ, Milena, KRAIGHER, Alenka, LESKOVAR, Ivan, MANDIČ, Srna, MAUČEC-ZAKOTNIK, Jožica, MIKUŠ-KOS, Anica, MRAMOR, Marjan, MRVAR, Anton, NOLIMAL, Dušan, PILTAVER, Andrej, POZVEK-KOKOT, Valerija, PRIBO IČ-PERIC, Bojana, POMPE-KIRN, Vera, STANIČ-STEFAN, Nataša, STANTIČ-PAVLINIČ, Miljana, STROJIN, Marja, ŠELB, Jožica. Ljubljana's health profile, (Ljubljana healthy city). Ljubljana: Institute of Public Health of the Republic of Slovenia: Municipality, 1998. 172 str., graf. prikazi. ISBN 961-6202-19-7. [COBISS-ID 80230912]

33. LESKOŠEK, Franc, ADAMIČ, Maruša, ALBREHT, Tit, MORAVEC-BERGER, Daša, BRCAR-ŠTRUKELJ, Polona, GROBOVŠEK-OPARA, Sonja, HOČEVAR-GROM, Ada, HOVNIK-KERŠMANC, Marjetka, KASTELIC, Zdenka, KEL IN, Nevenka, KRAIGHER, Alenka, MARKOTA, Mladen, PAHOR, Lilijana, PETROVIČ, Aleš, ROK-SIMON, Mateja, RUPNIK, Kati, ŠELB, Jožica, TERŽAN, Metka. Zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 1999. 63 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 961-6202-18-9. [COBISS-ID 80126976]

2.08 Doktorska disertacija

34. LESKOŠEK, Franc. Sociološki vidiki samomorilnosti na Slovenskem: doktorska disertacija. V Ljubljani: [F. Leskošek], 2000. 276 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS-ID 108402432]

2.09 Magistrsko delo

35. LESKOŠEK, Franc. Sociološki vidiki samomorilnosti : empirična raziskava samomora na Gorenjskem : magistrska naloga. Ljubljana: [F. Leskošek], 1989. 173,58 f. [COBISS-ID 3196253]

2.12 Poročilo o razvojno-raziskovalni nalogi

36. LESKOŠEK, Franc, HOVNIK-KERŠMANC, Marjetka, STERGAR, Eva, PUCELJ, Vesna. Epidemiološka slika na področju rabe alkohola v Ljubljani. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2000. 59 f., graf. prikazi. [COBISS-ID 13323737]

2.20 Druge monografije in druga zaključena dela

37. LESKOŠEK, Franc. Sociološki vidiki alkoholizma : empirična raziskava v železarni Jesenice : diplomska naloga. Ljubljana: FSPN, 1978. 104 str. [COBISS-ID 810333]